4.4.2025 | 02:33
Belenusar völva
Vegna žess aš von er į sušurlandsskjįlfta og hér gętu hśs hruniš hef ég įkvešiš aš birta ókeypis fornan texta sem ég annars hefši selt dżrum dómum. Ég mun lįta fylgja meš skżringar ķ textanum į milli.
1) Skip žį guša
skįšu tungl,
hverfi röšla
ok rķki mjólkurvega.
Śt sendu
sinn anda,
fengu til baka
Els fullar sannanir.
Skįšu: Sterki beyging: Skošušu.
2) Ellir fašir
An Nar stórpašur.
Žriši grandpašur,
Žó af Śrga
komnir gušir,
grundir skoša.
Horni elztur,
įbyrgšarfullur.
Stórpašur: Afi.
Grandpašur:Langafi.
Śrgi eša Śrugi, guš sem var fašir Žórs eša Taranosar samkvęmt sumum heimildum. (Į öšrum hnöttum, eyddar hér į jörš aš mestu).
Horni:Cernunnos.
3) Jöstunar
jutungar
fylgjask meš
į mund inni sömu.
Senda śt hrafna,
huga mešur,
spegla til baka
spįr góšar.
Jöstunar og jutungar: Einhverskonar jötnar.
4) Koma til baka
beįkar geyma
laufblöš
ok lķka germa.
Anda til baka
örverur.
Fregna fugla
hvert fóru žeir.
Beįkur: Goggur.
Germur: Sżkill.
Fregna: Spyrja.
5) Framtķš sjį
fagrir gušir,
allt sem veršur
Veršandi sżnir žeim.
Skuld žaš raungerir
en skrįir Viyršur.
Glešjask gušir
žį gróa sjį
ķ framtķšum mörgum
frę žeirra.
Viyršur: Uršur örlaganorn.
6) Cernunnos
konungur žeirra
mestan žunga
sį męri vķšir bar.
Aldinn halur
hęrugrįr,
sķšskeggjašur,
sišavandur.
Vķšir: Konungur, guš, kenndur viš tré.
7) Margan svelg
swundu žeir.
Holur worma
hęttu spįrgu.
Vötn miétu
į mörkum bauga
žess sem vas gerlegt
af gyšja hylli.
Swunda: Mér er ekki kunnugt um hvaš žetta orš žżšir. Gętti žżtt eitthvaš ķ sambandi viš sköpun, eins og aš bśa til skrśfur eša vinda upp, sżnist mér.
Wormur: Ormur.
Spįrga: Mér er einnig ókunnugt um hvaš žetta orš žżšir. Kannski aš spyrja, frétta um?
Miétu: Mótušu, sterk, forn beyging.
Baugur: Sennilega takmarkašur alheimur ķ žessu sambandi.
Vas: Var.
Holur worma: Ormagöng til aš feršast eftir samkvęmt stjörnufręšinni vęntanlega.
8) Įsjįr bįšu
unga gyšju,
ljómi hennar
löndin yfir.
Syn var sś,
sannleikans mįtt
hab mjök,
naušgurum sķnum
nįši hśn undan.
Hab: Hafši.
9) Žį voru jötnar
ķ jöršum nišri,
fangelsašir
fyrir sķn afbrot.
Ķ myrkri žar
sem menn-at tróšu.
Henni gegen
herjušu žeir.
Gegen: Gegn.
10) Gyšja sass
į góšri jörš,
en bślg į bślg
meš bylgjum sófn.
Strķš stóšu
stór žar yfir.
Landamerki
męr utar setja vann.
Sass:Sat.
Bślgur: Takmarkašur alheimur.
Sófn: Safnaši.
11) Kom į skjį
skips frś.
Gegndi frį
gjöršum daga.
Óšinn was yfir
öllum bślgum,
honum lutu
honendur.
Was:Var.
Honendur: Krjśpendur, sennilega, ekki aš fullu ljós merkingin aš vķsu.
12) Heri sķna
sendi hśn
til žeirra svęša
Syn of vilja.
Stoltir megir
męrir, fagrir
tróšu į tungl,
tröll at vega.
Of:Af.
Megir: Synir, afkomendur.
Męrir: Merkilegir, mikilvęgir, fręgir.
Tróšu: Komu nišur į.
Tungl: Reikistjarna.
At: Aš.
13) Jöstungar
jörš į setjask.
Śr nautum, drekum
nišur stķga.
Žį meš bękistöšvar
Baldurs synir
horfšu upp
til himins meš ugg.
Naut: Geimskip.
Drekar: Geimskip. (Móšurskip kannski frekar).
Baldurs synir: Sennilega žeir sem höfšu umsjón meš fólkinu.
Jöstungar: Gušir af eldri tegundinni, žetta er eldri mynd oršsins jötunn. Hér sést skyldleikinn viš justus, sem merkir dómari. Žaš er upprunaleg merking oršsins jötunn. Žeir sem dęma mennina og žóttu óréttlįtir meš tķmanum žannig aš gegn žeim var snśizt.
14) Dóm į settu
djöflažjóša.
Žjóšažing
žeir į settusk.
Fengu ķ liš
fólka jungva
er ęskuhug
ašeins bįru.
Fengu ķ liš fólka jungva: Fengu ķ liš meš sér herfylki ungra manna.
Ęskuhugur: Bardagahugur įn ótta eša žroska. Menn meš strķšsęsing.
15) Žį bjuggu mešur
mönnum gušir.
Lķfstré smį
lįgt sveimušu
yfir žeim
śtvöldu.
Žau hin stęrri
ķ stefnulundum.
Lķfstré smį: Mjög óljóst, žekkingin um žetta er tżnd. Minnir į žaš sem stendur ķ Biblķunni um skilningstré góšs og ills og lķfsins tré, en žaš er reyndar einnig ķ żmsum heišnum fręšum. Žarf aš rannsaka betur til aš skilja.
Stefnulundur: Óljós merking einnig. Samhengiš žarf aš skilja betur til aš tślka žetta. Žó eru til ęvafornar heimildir frį Sśmerum og Babżlonķumönnum, sem minna eitthvaš į žetta, en jafnvel žaš litla sem hefur veriš grafiš śr jörš af steinristum og sśmerskum steinristum sem fjalla um eitthvaš af žessu tagi śtskżrir žetta ekki til fullnustu. Eitthvaš sem snżst um sköpunina sjįlfa, svo mikiš veit ég af mķnum rannsóknum.
16) Voru žar bylgjur
bygginga.
Strżtudrekar
śr steinum reistir.
Höfšu žrjśhundruš
žśsund įr lifaš,
žroska ok nįš
žóra tegundir.
Strżtudreki: Pķramķdi, įn nokkurs efa. Heišnir menn norręnir žekktu helzt strżtumynduš fjöll og žvķ er žetta lķkingamįl. Žetta er tįknmįl sem bendir eindregiš ķ žessa įtt.
Žóra tegundir: Žess er getiš ķ fornum ritum į öšrum hnöttum, hverjum var eytt į okkar hnetti eša aldrei komu fram, aš žórar séu ķ fleirtölu, heiti guša eins og tķvar eša ęsir eša vanir. Žess er einnig getiš žar ķ žeim ritum aš žessir žórar séu hermennskugušir, sem fara hnatta į milli og koma skikki į hlutina og sinna löggęzlu ķ alheiminum, aš laga įstand helstefnujarša eins og okkar jörš er. Žeir eru kenndir viš Žór, sem er yfir žeim, hermennskuguš, herstjóri, og jafnvel fašir žeirra en Sif žeirra móšir. Žaš eru žó gošsagnir, en kannski sannar.
17) Keilum frį
konur streymdu.
Gušum lķkir
geršusk menn.
Af Epals völdum
orku žįšu,
en tog žó
tóku ķ.
Keilur: Pķramķdar, įn vafa.
Epall: Apollon? Baldur?
Tog: Óljóst hvaš įtt er viš. Einhver togstreita. Hér er veriš aš vitna ķ einhver forn fręši sem hafa tżnzt og gleymzt, glatazt. Viršist vera einhver barįtta ęšri mįttarvalda, guša og trölla.
18) Žar var sišur
sundur skorinn.
Deilur loka
til Lóša settar,
ok gįtu dreka
til dularstyrktar.
Varp Vili
vélum į tjöld.
Sišur sundur skorinn: Eitthvaš sišrof, einhver hnignun.
Lokar: Ętt djöfla?
Lóšir: Gušaętt? Viršast kenndir viš sköpunargušinn sem heitir Lóšur, en ekki fullvķst, žarf aš kanna betur og fį frekari heimildir. Samkvęmt samhenginu einhverjir ašilar sem gįtu komiš į sęttum eša réttlęti.
Dularstyrkt: Dularstyrking, eša stigmögnun blekkinga.
Varp Vili vélum į tjöld: Sżndarveruleikar sem veruleikinn veršur aš. Vili er guš viljans og žvķ hluti af okkur öllum. Žessar tvęr lķnur lżsa žvķ fleiru en hęgt er aš tjį ķ stuttu mįli. Žęr lżsa eiginlega įstandi okkar heims og veruleika. Žetta er ķ samręmi viš kenningar skammtafręšinga sumra aš veruleiki okkar sé allur sżndarveruleiki, mörk raunveruleika og draums eša ķmyndunar ekki alltaf ljós, eša hvaš er skynjun og hvaš ekki.
Samkvęmt žessu erindi var žetta ekki alltaf žannig. Samkvęmt žessu erindi breyttist žetta į einhverjum tķmapunkti. ("Sišur sundur skorinn"). Ašeins er hęgt aš gizka į hvenęr žaš geršist.
"Deilur loka" er sennilega vķsun ķ žęr verur sem eiga okkur, žetta mannkyn, žessa jörš.
"Ok gįtu dreka til dularstyrktar:" Dreki er mjög margrętt orš. Hér viršist vera įtt viš einhverskonar vętt, kannski Medśsu eša annaš skrķmsli. Gįtu er sögnin aš geta ķ žįtķš og fleirtölu, bśa til, skapa, fęša af sér.
19) Fengu sķna
Frigg unga,
drottningu
dómžjóšir yfir
žęr es stilltusk
strķš sķn eftir,
en Jöstungar
į annaš huggķu.
Es: Sem, er.
Huggķu: Huggšu.
Fengu sķna Frigg unga: Hér er vķsaš ķ įkvešiš įstand eins og rķkti ķ aldingaršinum Eden į mešan Adam hlżddi Evu og beit af eplinu, žaš tķmaskeiš stendur yfir ķ vestręnni menningu, syndafall, satanismi, femķnismi. Žaš er einnig tķmaskeiš Ung-Friggjar, įšur en hśn nįši fullum žroska, tķmaskeiš mannfélags og jaršarinnar.
20) Einn fékk magn
upp į tré,
žaš er stóš
sterkast sett,
mišja vegu
ķ męrum žrepum,
Cernunnos
konungur žeirra.
Žetta erindi minnir į keltneskar gošsagnir um Don, Dun, Cernunnos. Enda er hann upp talinn žarna. Viršist vera tżnd gošsögn sem Gaulverjar žekktu og sem sķšan hefur breišzt śt um Evrópu eša kannski veriš žekkt mešal margra fornžjóša. Minnir į gošsagnirnar gelķsku um Donn sem kallašur er guš hinn daušu. Ķ ķrskri gošafręši er hann talinn forfašir Kelta, Ķra, Gelķskra manna. Hann er sagšur bśa ķ Tech Duinn, hśsi Donns. Donn žżšir:"Sį dökki". Žaš er ęvaforn lżsing į žeim sem dregur fólk ķ daušrarķkiš. Hann er sagšur hafa klifraš uppį siglutré og galaš žar galdur, en žurft aš gjalda fyrir meš lķfi sķnu og oršiš fyrstur gušanna til aš deyja, lįta lķfiš. Hann fórnaši sér žvķ fyrir mannkyniš eins og sagt er um Krist.
Lķnan "Ķ męrum žrepum" viršist benda til žess aš žetta gerist inni ķ pķramķda, en žaš er žó óljóst. Hér er byggt į mjög fornum fręšum sem langfęstir kunna almennileg skil į.
Samhengiš segir manni žó aš žetta sé vörn gušanna gegn Ung-Frigg, eša Evu Biblķunnar, sem er eyšileggingin holdi klędd, syndafalliš og eyšileggingin, allt žaš vonda og hryllilega.
"Einn fékk magn upp į tré": Viršist eiga aš žżša: Einn fékk mįtt til aš fara upp į tré, og hér er sennilega įtt viš lķfsins tré, Mugna, eša Drus, eša hvaš svo sem žaš hét til forna mešal Kelta og Gaulverja.
Žó eftir öšrum heimildum aš dęma er ekki um aš ręša venjulegt tré, heldur mun žaš vera tįkn fyrir eitthvaš annaš og meira, eins og vetrarbrautina, eša allan okkar skapaša heim, hinn takmarkaša alheim.
Žetta erindi lżsir žvķ gošafręšinni tżndu į bak viš Cernunnos, sem lengi hefur veriš leitaš aš. Hann er einhverskonar upphafsguš, eins og sumir fręšimenn hafa raunar tališ sennilegt meš rannsóknum į honum.
Hvaš žetta žżšir nįkvęmlega er erfitt aš segja. Hann viršist vera eins konar skipstjóri į jaršarskipi, žessi Cernunnos, sem tekur įbyrgšina į sig žegar eitthvaš bjįtar į. Sannur guš, vissulega.
21) Heimdallur yfir
höf sį.
Stillti bślga blakka.
Gżgjum į settir
sķšan nišur,
milli snęva snimma.
Snimma: Snemma.
Žetta erindi er almennt mjög vandtślkaš og žungt, torskiliš į allan hįtt. Hvers vegna kemur Heimdallur žarna allt ķ einu fram og viš sögu? Engu lķkara en aš honum sé jafnaš viš Cernunnos, en žį voru žau tengsl rofin sķšar, eins og žetta gęti veriš frį landnįmsöld, įrinu 800, eša įrinu 500 jafnvel, einhver eldri gerš okkar heišnu trśarbragša, sem bera keim af keltneskri heišni og drśķzku lķka meš žeirra heitum og hugmyndafręši, gošafręši, allavega ķ bland mjög mikiš.
Snęr, snęva ķ fleirtölu er žó tališ aš žżši stjörnužoka. Sögusvišiš er žvķ geimurinn, įn nokkurs vafa.
"Settir į gżgjum", žżšir bókstaflega "sitjandi į tröllkonum", en yfirleitt eru žetta feluorš sem žżša eitthvaš annaš ķ raun.
"Stillti bślga blakka": Bślgur er takmarkašur alheimur, blakkur er dökkur vęntanlega. Žar er sennilega vķsaš ķ helstefnualheima takmarkaša. Sögnin aš stilla getur žżtt margt ķ žessu samhengi. Sennilega er hér įtt viš aš stilla örlögin innį įkvešnar bylgjulengdir, en Heimdallur eša Cernunnos eša Don eša Dun mun vera žesskonar meirihįttar upphafsguš sem er fęr um eitthvaš slķkt.
Öll framvindan og atburšarįsin ķ žessu minnir į Völuspį, žaš er aš segja žróunarfrįsögn sem er endurtekin sköpun og eyšing.
"Nišursettir į gżgjum snemma į milli stjörnužoka". Hvaš žżšir žessi setning? Gżgur, tröllkona, gęti įtt viš helstefnujörš eins og okkar jörš, sem er einangruš, engin samskipti viš umheiminn, fólk ķ sóttkvķ, žvķ žaš er of ófullkomiš, ekki komiš į rétta braut.
Žó veršur aš bķša eftir frekari framförum ķ stjörnufręši til aš skilja žetta enn betur.
22) Hann į hesti
hęsta situr.
Ķ skżjum rķšur
rammur Taranos.
Į milli stauta
ok staura ljósa,
jöfnum slögum
aš sleggjumörkum.
Hér er enn eitt erindiš sem er ķ hęsta mįta torskiliš og órętt.
Žó er augljóst aš hér er vķsaš ķ Jśpķtersślurnar svonefndu, sem munu sżna Taranos efst į sślunni, samkvęmt žeim fręšimönnum sem bezt um žetta hafa skrifaš og vita mest.
Taranos er jś vissulega fornkeltneski og gaulverski žrumugušinn sem fįtt er um vitaš žar sem skrifašar gošsagnir skortir, en myndir og lķkneskjur eru til.
Allt er žetta mjög dularfullt og fįtt vitaš, nema žaš aš Taranos hefur vęntanlega veriš einn ašalguš Gaulverja og Kelta mišaš viš aš Jśpķter var mestur mešal Rómverja og Zeus mestur mešal Forn-Grikkja, en žessar žjóšir įttu żmislegt sameiginlegt, og vitaš er um aš allir žrķr eru eša voru žrumugušir, Jśpķter, Taranos og Zeus, sumir segja aš Jahve guš Biblķunnar hafi einnig veriš žannig eša sé einnig žannig.
Sleggjumörk: Alls óvķst. Hér er vitnaš ķ eitthvaš sem ég žekki bara alls ekki, en žetta er eitthvaš lķkingamįl, žaš er alveg ljóst.
En Taranosi er stundum lķkt viš skipstjóra innķ nautinu, geimskipinu. Žvķ žykir mér lķklegt aš žetta sé eitthvaš fyrirbęri sem žarf aš kljįst viš žegar geimferšir eru farnar.
23) Žeim bįrusk
boš fjarri,
Darrašur,
Dubungur.
Keila, Hęnir,
Harši, Quoni,
Jakhowarr, Erri,
allir gegn stóšu.
Vissulega er žetta enn eitt erindi sem er nęstum óskiljanlegt. Žetta er einhver upptalning, sennilega gušaheiti. Darrašur gęti žżtt spjót eša nagli, ef žetta er ķslenzkt orš eša norręnt aš uppruna. Sem heitir į guši segir žetta ekki mikiš. Žarf aš rannsaka betur.
Dubungur gęti veriš komiš śr gelķsku og žżtt "hinn dökki", en žaš er aušvitaš ekki fullljóst, en žaš er sennileg tilgįta finnst mér.
Keila: Gęti veriš tröllkona, eša pķramķdi, óljóst.
Hęnir er žekktur guš śr norręnni gošafręši sem fįtt er vitaš um. Hvaš hann tįknar ķ žessu samhengi er mjög óljóst, en hann er vissulega tengdur sköpun mannsins, eins og kemur fram ķ Eddum okkar.
En žetta viršist eitthvaš liš sem kannski Taranos berst viš og kannski Cernunnos, samkvęmt samhenginu.
24) Settusk regin
į rökstóla,
hvaš terrölurri
tęki žašan
ok athygli
annaš senti,
en magnrįš
fundu meginžrungin.
Ekki er žetta erindi aušskżršara. Allt mjög torrętt og dularfullt. Sum orš mjög skrżtin og viršast skemmd eša rangt fram komin.
Terrölurri er orš sem ég skil alls ekki neitt, nema fyrri hlutinn gęti haft eitthvaš meš jörš aš gera, ef žaš er komiš śr latķnunni eša skyldum mįlum, sem žó er ekki vķst og žarf ekki aš vera.
Žó er mjög margt skiljanlegt og į skiljanlegu mįli, nśtķmaķslenzku, enda er žetta žżšing, en samhengiš nęst ekki alveg.
En žetta viršist njósnatęki eša vopn, žetta terrölurri, eša hvaš svo sem žetta į aš vera.
25) Fjörgar sonur,
föšurbetrungur,
veröld hverja
ok veršur į undan
žursum žeim
er žannig vilja
sigra veraldir
ok viera žar.
Žetta er bżsna aušskiliš erindi.
Vierar: Verar, menn. Žessa stafsetningu kannast ég viš, žegar ég skrifaši nišur Baldursblótiš kom hśn oft fyrir, eldri stafsetning fyrir ver, mašur, karlmašur eša hetja, og nęr latķnunni.
25) Rśnar höfšu
rķst į stafi.
Gólu galdra
gegn žeim,
en móti stóšu
į megintrjįm,
ok lżšir féllu
lķka sjśkir.
Žetta efni žekkist vel śr ķrsku og gelķsku gošsögninni um Donn, sem er sennilega sį sami og Cernunnos, eša hann į efri įrum, guš daušans og endurfęšingarinnar, eša eitthvaš slķkt.
Žetta orš, stafur er žó merkilegt. Žaš viršist vopn eša eitthvaš slķkt ķ žessu sambandi, eins og ķ stjörnustrķšsmyndunum, geislasverš eša eitthvaš annaš sem viš skiljum ekki enn.
Megintré: Erfitt aš skilja og śtskżra. Kannski er žetta einhver andleg merking.
26) Varš af rįšiš
aš žeirra rammasti,
upp į megintré
męr klifi,
ok galdur saman
gęli beittan,
į réttri stund
ok staš ķ dögun.
Enn er žetta sama gošsögnin, žaš er aš segja um Dunn, eša Donn, ķ ķrsku geršinni, Cernunnos upphaflega, įn vafa.
27) Varš śr guša
valinn sveit.
Teningum kasta
tķu nįmu.
Lög žau löggu
ok lśta žeim varš,
žeirra fašir,
žrekašastur.
Žrekašastur: Sterkastur, eša žreyttastur, kannski elztur.
Löggu: Lögšu, sterk beyging.
Samkvęmt žessu meš teningana žį geta žeir skoriš śr um örlög. En hér er vitnaš ķ eitthvaš gamalt sem er ekki mikiš um vitaš į okkar tķmum.
28) Grétu žį gušir
ok gyšjur ķ sölum,
žśsund aldir
įšur hafši lifaš
forn fašir
meš fręg horn,
śr öšru kom fjör
en feigš śr hinu.
Hér er vikiš aš horfnum gošsögnum um Cernunnos, og minna į kylfu Dagda, (śr ķrskri og gelķskri gošafręši), sem drap meš öšrum endanum en vakti til lķfsins meš hinum endanum. Hér eru žvķ fręg minni į feršinni, sem endurtaka sig ķ gegnum aldirnar aftur og aftur ķ mörgum gervum og myndum.
Fjör: Lķf.
Feigš: Dauši eša banaboši.
29) Kórónu valds
kominn var meš,
viršingartitil
vķsan bar,
horn tvö
til hefšar ok réttar,
sannindamerki
sęmdar žaš var.
Allt er hér aušskiliš ķ žessu erindi, en hér er rakiš hversvegna kóngar og drottningar bera kórónur meš göddum į sem minna į horn, žaš er vķsun ķ forna trś į Cernunnos, sem hinn mesta konung eša guš til forna, hinn hyrndi guš, eins og Pan. Sķšan fékk žetta öfuga merkingu ķ kristninni, žegar Satan eša Djöfullinn fékk žessi einkenni, en žaš bendir žó į vinsęldir Cernunnosar og Pans į mišöldum og ķ gegnum aldirnar allt til okkar daga jafnvel, žótt į žį sé ekki minnzt meš nafni žeirra, ašeins talaš um Kölska, Satan, Djöfulinn, eša eitthvaš slķkt.
30) Gól hann galdur
į galgviši,
bana jafnóšum
į jöstunga setti.
Féll hann nišur
fertugt dżpi,
sleginn sjśkdómum
slęmra galra.
Aušskiliš erindi aš mestu, en sumt žarf samt aš staldra viš.
Galur viršist orš sem merkir galdur, eša kannski svartur galdur.
Galgvišur er žekkt śr Eddum okkar og merkir staur eša kross eša eitthvaš slķkt, eša gįlgi.
31) Cernunnos
var kominn ķ žrot.
Umhverfis hann
allir tróšu,
en mannkyn nķutķu
męr į heyršu,
śr stöšum sįu
stjarna hann deyja.
Hér er allt skiljanlegt og aušvelt ašgangs, nema hér er lżst hęrra menningarstigi en hjį okkur og einhverskonar hnattasambandi, žar sem žessi mikli atburšur er séšur af mörgum ķ einu og fjarri aš auki.
32) Męlti Horni,
heilagur fašir:
"Lįtiš mik nišur
į Njaršar bślg,
žann hinn unga
hvar žreskirsk myrkur,
tek žar ek į móti
Tżs börnum!"
Hér kemur fram oršiš og nafniš Horni, sem mun vera žaš heiti sem žekkt var yfir Cernunnos į fornķslenzku į landnįmsöld. Kristnir menn vildu lįta sumt gleymast og ritušu žetta žvķ ekki į Eddur žęr sem śtbreiddastar uršu, žvķ žetta žótti til skammar og minna į djöfladżrkun og Satan. Gyšjan Hörn er žó til marks um aš gušinn Horni var til, en Freyja mun hafa étiš hana og sigraš og tekiš yfir heiti hennar, og sögšu mżtur frį žvķ sem nś eru flestum tżndar og gleymdar, og žvķ er žetta tališ Freyjuheiti ķ Eddunum, en žaš eru seinni tķma fręši, aš vķsu og ekki žau upprunalegu.
33) Einn varš aš deyja
alla fyrir.
Sonur hans
situr viš tré.
Les stofna
starfandi föšurs.
Esus es sį,
es sįlir knį.
Hér koma mżturnar um Esus loksins fram, sem minna į kristnina og eru fyrirmyndir hennar aš nokkru leyti, aš minnsta kosti.
Knį: Žekkir.
Situr viš tré: Einhverskonar bśddķskt minni er žetta, en fįtt er vitaš um Esus meš vissu, en žetta bendir til žannig gošsagna sem upphaflega hafa veriš til.
34) Esus sik hengir
į eigin ham,
sik ķ sjįlfum
sér birtir,
geisli af Herra,
ķ holdi allra,
svo hin myrka mold
magnarsk ljósi.
Af žessu erindi er žaš fullkomlega ljóst aš žetta er ekki undir kristilegum įhrifum heldur upprunalegt og hundheišiš kvęši aš öllu leyti. Hér kemur fram svipuš hugmynd og ķ Įsatrśnni žegar Óšinn fórnar sér į trénu fyrir sjįlfan sig til aš öšlast žekkingu.
Hér kemur fram žessi hugmynd sem er žekkt ķ sumum trśarbrögšum, aš Guš (allsherjar), hinn eini sanni guš, sé ķ efnisheiminum og taki žįtt ķ honum, og fórnir sér fyrir sköpunarverkiš. Žetta kann aš vera rótin aš vinsęldum Esusar sem gušs mešal Rómverja og Gaulverja og jafnvel fleiri žjóša. Žetta kann einnig aš vera skżring į žvķ aš gušaheitiš Esus žżšir "Drottinn", og "Herra", rétt eins og Freyr žżšir žaš sama, og sömu heiti hafa veriš notuš yfir Jesśm Krist, til dęmis. Allt er žetta ķ įkvešinni hefš.
35) Fjörgar sonur,
föšurbetrungur
veröld hverja
ok veršur į undan
žursum žeim
er žannig vilja
sigra veraldir
ok viera žar.
Mjög aušskiliš erindi.
Vierar: Menn.
36) Taranos gat
Teutatos,
andi Cernunnosar
varš Esus aš bragši.
Heilagur es hann
ok hold ok andi.
Ķ sama guši
ok gjöršisk allt.
Hér kemur enn fram žessi algyšistrś, aš guš sé allsstašar ķ sköpunarverkinu. Hér brżzt einnig fram žessi skemmtilega trś aš Taranos sé faširinn sem seršir, eins og Jśpķter, Óšinn, Žór og Zeus og enn fleiri gušir.
Hér kemur einnig fram aš Esus sé "andi Cernunnosar", og žvķ nefndur "hinn heilagi andi", eins og Teutates "sonurinn", og Taranos "faširinn", (eins og Jśpķter).
37) Myndbirting
megingušs,
Esus Ljósi,
Önd ok Niflur.
Ljóseindir
er Loki ok hvašeina.
Heimsfellir
ok Haftaloka.
Hér viršast koma fram upplżsingar sem minna į lķkindin viš Shiva, aš Esus hafi svipaša eiginleika og Shiva hinn indverski og hindśķski guš, "Heimsfellir".
Haftaloka: Blekkingaheimur.
Loka er jörš eša reikistjarna samkvęmt sanskrķt.
Önd: Guš hins andlega heims.
Niflur: Guš žokuveraldanna.
Ljósi: Guš ljóssins.
Myndbirting megingušs: Sį sem er holdgervingur Cernunnosar. Žetta er einna žekktast śr hindśatrś, aš ašalguširnir holdgervast sem ašrir gušir, og er žaš sennilega upphafiš aš žeirri hugmynd sem birtist ķ kristninni, aš til sé heilagur andi sannleikans, eša andar sem eru tįkn fyrir eitthvaš annaš.
38) Fašir Taranos,
Toutatis, sonur.
Andi heilagur,
Esus Cernunnosar.
Hann sér fórnar,
fellir sik,
veršur heims
višur eilķfi.
Hér kemur einna skżrast fram lķkindin viš kristnina, um Esus sem fórnarlamb. Višur heims, er sennilega efnivišur alheimsins, eitthvaš slķkt. Žetta er einnig tenging viš Mithrasardżrkunina, žar sem nautiš sem Mithras fellir er sköpunarverkiš, sem er sķfellt endurnżjaš meš drįpinu į žvķ, af gušinum Mithras.
Trśin į Esus er žannig tengilišur į milli Mithrasardżrkunar, kristni og norręnnar heišni, aš žvķ er viršist.
39) Fór į tré
fašir guša,
Cernunnos
ok aš corni geršisk.
Upp var skoriš
aftur aš hausti.
Barn į armi
Brigöntu.
Esus varš
Įstarkouros.
Hér viršast koma saman margar gošsagnir og žetta minnir į Ósķrisdżrkunina og Baldursblótiš, uppskeru kornsins og allt žaš, og Sólina ósigrandi.
Sennilega vantar eitthvaš innķ žetta erindi.
Žaš lķtur śt fyrir aš žaš sé samslįttur į mörgum erindum.
Briganta er af sumum talin dóttir Dadga, hins gelķska og ķrska gušs. Brighid eru žęr žó nefndar į gelķsku, ķrsku, en ljóst er aš žaš er sama gyšjan og nefnd er Bri eša Brigid į gaulversku.
Gošsagnir ķrskar og keltneskar eru mjög misvķsandi, og ętla ég ekki aš fara śtķ allt sem er mögulegt til aš fręša um žessa gyšju og tengsl hennar viš gušina og gyšjur ašrar.
En svo viršist žó vera sem žetta bendi til žess aš Esus hafi einnig veriš kornguš eins og Ósķris og Baldur, og Kristur lķka, svo sannarlega.
Žvķ er hér komiš sama minniš eins og Marķa mey meš Jesśbarniš į mįlverkum fręgum, sem er aftur endurómur af Brigöntu meš Esus og svo af Frigg meš Baldur ungan į sķnum armi sem kornabarn.
40) Fimmtįndi,
fimmti mįnušur.
Brennur Taranos,
Toutates drukknar.
Hengirsk Esus,
žį aftur Belenus fer.
Vķkur til Heljar
ok vetur kemur.
Hér blandast saman żmsar gošsagnir. Žetta er of knappt til aš hęgt sé aš segja margt og mikiš um žetta, en žó greinilega vķsaš ķ flóknari gošsagnir sem ekki eru fyrir hendi.
Žetta er sama Ósķris-mżtan, Baldurs-mżtan, Krists-mżtan, og Esusar-mżtan.
Žetta meš "fimmtįnda mįnušinn" skil ég alls ekki, ašrir verša aš reyna aš śtskżra žaš. Hef ekki rekizt į žaš ķ žessu grśski.
41) Upp mį žį skera
Skoronus.
Lķkama hans eti
allir ķ minningu
Cernunnosar,
sem kemur aftur
ķ formi Esusar,
allrar nįttśrunnar.
Gušanafniš Skoronus er mjög merkilegt. Žaš viršist vera forn og heišin mynd nafnsins į gušinum Chronos, eša Chronus, guš tķmans, eša annar frumguš.
42) Žvi fögnuš ek boša,
Belenusar völva.
Helja rķkir
meš Horna algóšum.
Fyrsti fašir
er fjöndum sterkari,
er sigla į nautum
nešan frį tunglum öšrum.
Žetta er aušskiliš. Nema hér kemur fram aš allt kvęšiš er sennilega męlt af völvu, eins og Völuspį. Tengslin viš Belenus eru žó ekki ljós, žvķ um hann er einnig fįtt vitaš, en kannski var hann einhverskonar sólarguš.
43) Sį nešan foldar,
nķu sinnum
fjöldann fellir
fyrir sik,
ok skręmir af žį skyldu.
Nagur fellir
fjašrir, ham,
skrķšur um
ķ skaša nżjum,
ok ęsku undir sik leggur.
Žennan bragarhįtt žekki ég, en hann žekkist ekki śr Eddum okkar, tżndist, var til įšur, og er til enn į öšrum hnöttum.
Nagur: Höggormur, dreki.
Aš öšru leyti er mér ókunnugt um gošsagnirnar žarna sem liggja til grundvallar, en žetta er eitthvaš sem minnir į Ragnarök, dreka og slķkt.
44) Englum meš
efri skżja.
Sami guš
sendir žrumur.
Syngja honum synir lof.
Mešur valdi
menn brżtur
undir sik,
annan gang.
Gįtu gengur um.
Sumt ķ žessu er torskiliš. Jafnvel er hér um aš ręša kristileg įhrif, žvķ ekki er fjallaš um engla ķ heišnum fręšum svo ég viti. Žetta žarf aš skżra betur, ég kann ekki skżringar į žessu. Einhver ruglingur į Taranosi og Jahve kannski? Hvaš hyggja hans įtrśendur į öšrum hnöttum? Blandast žar saman žessi trśarbrögš? Vafalaust, eftir allan žennan tķma.
Aš ganga um gįtu, ég skil žaš ekki og žekki ekki žetta oršalag.
45) Fašir tķmi,
foldum nešar,
Dul af dįvalds sjónum.
Lżsa augu
Loku hingaš,
ok birta efni ok anda.
Fašir tķmi er žekkt hugtak og er vķsun ķ Saturn hinn rómverska eša Chronus hinn grķska, eša Cernunnos, ef hann gegndi žvķ hlutverki mešal Gaulverja.
Geb mešal Egypta er talinn svipašur. Sobek, krókódķlagušinn jafnvel lķka.
Dul af dįvalds sjónum er žó merkileg setning, og viršist vitna ķ aš allur okkur efnisheimur sé blekking skilningarvitanna. Fašir tķmi er tengdur žessu, og örlaganornirnar, sem kannski komu meš hnignun ķ Įsgarš og Valhöll, Gullveig og žaš allt.
En żmislegt ķ žessu erindi er torskiliš og gęti veriš vķsun ķ eitthvaš annaš sem mašur žekkir ekki enn.
46) Cernunnos
kominn nišur,
Fašir tķmi,
fagur, sterkur.
Gerir gręn
grös aš vori,
Śrgi gat
viš undirfold.
Śrgi er sennilega sami guš og Ouranus mešal Grikkja. Hann er guš himinsins og regnsins. Ķ norręnu śtgįfunni lķka, žvķ viš eigum oršiš śr, eša żring, sem er žéttur rigningarśši og sami oršstofn.
47) Eyhvar stendur
Yggvišur.
Nišur es upp
ok upp nišur.
Įttum engum
anza vann.
Ženur sik śt
ķ įttir fjórar.
Eyhvar: Hvarvetna, śtum allt, allsstašar.
Yggvišur: Askur Yggdrasils, Mugna, Drus, heimstréš.
Žetta erindi viršist lżsa žvķ aš heimstréš, Askur Yggdrasils, er ekki tré, heldur alheimurinn, eša vetrarbrautin, sem Óšinn rķšur į. Askur Yggdrasils merkir: Tré hests Óšins.
48) Fyrsta nótt
fellur Hiesus
aftur sik fyrir
į furutré.
Svķviršingum
sveitask mį,
fólki sķnu nįna
frį til morguns.
Meš augu fyr bundiš
svo öšrum fyrirgefi.
Hér hefst annar kafli ķ žessu kvęši sem lżsir žrautum žess sem ętlar aš verša drśķši, aš žvķ er ég held.
49) Önnur nótt
įžjįnar Hiesusar,
matarlaus
į meiši hangir.
Į iljum sęršur,
einnig kitlašur,
undir morgun
einnig blóšgašur.
Lķfviljann
žį lķta mį.
Hiesus er tįkn fyrir vķgslužegann, sį sem tekur į sig aš verša eins og Esus. Hesus var hann nefndur sumsstašar. Kannski er Iesus eša Jesśs annaš heiti yfir žennan vķgslužega, en žį er bśiš aš śtmį žaš heiti śr öllum gögnum sem finnast, til aš verja žessi lķkindi.
Žessi helgiathöfn hefur nįš hįmarki sennilega um žaš bil 500 fyrir Krist, žegar drśķzkan nįši kannski hįmarki, og žetta var fyrirmynd kristninnar.
50) Žrišja nótt
žjįningar Hiesusar.
Afneitar honum
ęttingi hver,
sķšan vinur
ok véfengir lķf.
Falskar minningar,
fullyrša lygi,
žannig mį raunkennd
remmask vķgslužegans!
Tališ er vķst aš žetta sé upphafleg vķgsluathöfn mešal drśķšanna. Bęši fyrirmynd kristninnar og svo hluta af gošsagnanna um Óšinn. Žó ekki nįkvęmlega eins, žetta er žrišja śtgįfa krossfestingarinnar og sś sem er minnst žekkt og gleymdust, enda gögn veriš falin um žetta ķ 2000 įr aš minnsta kosti, viljandi, til aš fela menningarrįniš og menningarnįmiš og alla hina svķviršuna į bakviš kristnina og rómversku keisarana sem frömdu fjöldamoršin til aš efla vald sitt.
51) Fjórša nótt
fangelsunar.
Rangkynsjurtir
jeta mį.
Gegn kyni
girni sik.
Fjöldi hans
ok fżsi saman.
Žar mörkum gegn
muni žolask.
Hér er margt aš athuga og żmislegt fer aš verša torręšara. Žola er žó ęvafornt orš, og dolor į latķnu, žjįning, skylt.
Gegn kyni girni sik: Žaš er eins og žessar jurtir hafi žessi įhrif, en ekki skil ég hvernig. Kannski žekktu drśķšar žetta til forna og žessa virkni, en žessi žekking er ekki ašgengileg eša oft um hana rętt nś til dags, svo mikiš er vķst.
Fjöldi hans ok fżsi saman: Žessa setningu skil ég bara alls ekki.
Žar mörkum gegn muni žolast: Žetta snżst um aš ganga yfir einhver mörk, en ég skil ekki samhengiš, verš aš višurkenna mig sigrašan meš žaš.
52) Fimmta nótt
frelsunar
undan sjįlfi
ok eigingirni.
Deili eigum
öšrum meš.
Sameign žjóšar
vegna žjįningar.
Lęrir aš treysta
lżšum öllum.
Žetta er skiljanlegt į yfirboršinu, einhverskonar kommśnismi. Samt skil ég ekki hvernig žetta var framkvęmt, og žar er eitthvaš undanskiliš sem ekki stendur ķ žessum erindum en hefur veriš žekkt ķ menningunni į žessum tķma.
53) Sjötta nótt
samgangs nauša.
Mį hann sér taka
meyjar fķenda.
Unaš auka
allra žeirra.
Śthald auki
meš aflžolsjurtum.
Ašra elski
umfram sik.
Žetta minnir į eitthvaš kynsvall, en ég er ekki viss. Eins og ķ öšrum erindum er ekki talaš um smįatriši žessara helgiathafna og margt žvķ undan skiliš, en heildarmyndin er samt ljós, viš hvaš er įtt. Žaš er žó hręšilegt aš vera neyddur til aš taka ķ kynsvalli gegn sķnum vilja! Hluti af žrautunum fyrir aš verša drśķši greinilega.
54) Sjaunda nótt,
sjśkdóma žoli,
er drśķšar lįta
ķ deyjandi hold,
er deyša-t žega
en dolur magna.
Dįšir drżgi,
horfi į Dauša,
ok sęki sigur
į sér žann tķma.
Dolur: Kvalir, žrautir.
Žetta snżst um aš yfirvinna sjįlfan sig og takmarkanir sķnar. Žetta eru pyntingar greinilega.
Aš horfa į Dauša: Gęti žżtt aš horfa į lķk eša helgrķmu eša hauskśpu eša eitthvaš tįkn fyrir slķkan guš eša skratta.
55) Įttunda nótt,
upp hann žylji
gegn sér
ok geši į móti.
Upphefji žį
ašra folka,
sęri sik
af sjįlfsžekkingu.
Dęmi um hreinskilni
drśķšar žaš.
Žetta er allt aušskiljanlegt.
Folkar žżšir herfylki ķ žessu sambandi. Žaš bendir til aš vķgslužeginn sé hermašur og aš žessar athafnir hafi veriš sérhannašar meš margt ķ huga, til aš śtbśa hermenn eša drśķša, presta žessarar heišnu trśar.
56) Nķunda loks
nótt verši fórnaš
barni hans kęrasta
bróšur eša systur.
Gefi hann
gušum sik,
lofi aš fylla
lķka ķ öll skörš,
aukask of mętti
of įžjįn hverri.
Žetta er skiljanlegt einnig. Žó veit ég um ašrar śtgįfur af žessari gerš mżtunnar, žar sem žessar fórnir eru ašrar. Žęr ganga žó nęrri žeim sem žęr žolir og til žess er žetta hannaš.
57) Žjónustu
žegn mį hefja.
Vķgšur drśķši
į velli fjöldans.
Aušmżking
sé hans öllum ljós,
helzt ķ mętti
mun hann smęšar vinna.
Hér kemur fram bošskapur sem ekki er tengdur viš vestręna eša norręna gošafręši, og kemur į óvart, aš aušmżktin sé undirstaša mikils žroska og aš taka į sig skyldur, žetta er aš minnsta kosti ekki hluti af rómverskri eša grķskri gošafręši į yfirboršinu, en įn efa hluti af launhelgum eins og Mithrasardżrkuninni og mörgu öšru žesslegu sem var vinsęlt įšur fyrr, įšur en kristnin yfirtók hinn vestręna heim alveg. Žó er žetta augljóslega hluti af kristninni lķka, en ķ mżkri mynd og sišfįgašri, ętli žaš sé ekki rétt aš orša žetta žannig?
58) Yggvišur nefndur,
upphaf žjįningar,
ótta žegans
viš žjįningar.
Lķf hans verši
linaš žann veg.
Ęvivišur
allra žrauta.
Hér kemur skżringin į žvķ hversvegna Askur Yggdrasils, Heimstréš heišna og norręna, er tengt viš Óšinsheitiš Yggur, ótti, eša sį sem er skelfilegur og veldur ótta. Žetta hefur veriš hluti af žessu forna gošsagnakerfi og borizt į milli margra heišinna trśarbragša hér įšur fyrr, žetta er greinilega einskonar raušur žrįšur sem vķša er til stašar.
59) Minnisraun,
muni oršrétt
bękur helgar
en beyki falin
yfir hlżši
erkidrśķši,
ok falli frį
nęr finnur-at orš.
Žetta er minnisžrautin sem var sameiginleg germönskum trśarbrögšum og helgiathöfnum. Žaš er ekki bara aš žetta hafi veriš hluti af drśķzkunni, heldur er žetta įstęšan fyrir žvķ aš latneskt letur var seint tekiš upp mešal annarra germanskra žjóša einnig. Žessi helgikvęši voru lögš į minniš öll, og einnig Hómerskvišur, eša tališ er aš žęr eigi uppruna sinn žannig ķ munnlegri geymd.
60) Endurtaki
allan fróšleik
mešan ęvi endirsk.
Aš nķu įrum
njóti kvala
ok vķgslu, svį verši aš nżju!
Einhverskonar endurmenntun žarna į feršinni.
61) Ķ nauti flżgur
Nerša burt,
en eftir standa ašrir.
Dreki heimsękir
hennar slóš,
aftur ok annan velur.
Hér er margt aš athuga. Nerša er Nerthus, sem tališ er aš hafi veriš eiginkona Njaršar upphaflega. Naut er geimskip. Dreki er sennilega stęrra geimskip, móšurskip svonefnt.
62) Žį hefi-k rśnar
žuliš nķtjįn
Farmatżs
af fullnustu.
Mešal stendur
manna vķgšur,
ok taki sér vķf
ok vinnu hefji.
Farmatżr er aušvitaš Óšinsheiti eins og margir vita. Žó er merkilegt aš žetta heiti tengir hann viš Charon, žann er ferjar menn yfir ķ daušrarķkiš ķ grķskri gošafręši.
Žetta bendir žvķ aftur į Derg Corra eša Dearg Corra, sem er enn ein lķkömnun Cernunnosar, gušsins fręga śr gaulverskri gošafręši.
Um bloggiš
Ingólfur Sigurðsson
Fęrsluflokkar
Heimsóknir
Flettingar
- Ķ dag (4.4.): 66
- Sl. sólarhring: 79
- Sl. viku: 721
- Frį upphafi: 141516
Annaš
- Innlit ķ dag: 54
- Innlit sl. viku: 530
- Gestir ķ dag: 50
- IP-tölur ķ dag: 50
Uppfęrt į 3 mķn. fresti.
Skżringar
Athugasemdir
Glęsilegt. Nś er bara aš gefa žetta śt.
Birgir Loftsson, 4.4.2025 kl. 18:13
Bęta viš athugasemd [Innskrįning]
Žś ert innskrįš(ur) sem .
Innskrįning